»Najprej sem dal stran človeško telo, ostali so samo glava in roke, pa nekaj časa le glava, potem pa je tudi glava začela dobivati neke vse bolj enostavne oblike, tako da sem se v neki točki približal abstrakciji, a sem videl, da mi tudi to ne leži povsem, zato sem sem tudi vrnil v figuraliko.«

»Sem pa v nekem trenutku prišel do točke, ko nisem več vedel, kako se sploh lotiti figure, in me je potegnilo v abstrakcijo.«

»Zdi se mi, da je družba danes videti super in hiper, vsa bleščeča, če pa se poglobimo, ugotovimo, da ni neke vsebine.«

»Gledamo v odprta usta, a tam je le temen, zaustavljen dih, izraz na razmaknjenem, režečem volčjem obrazu, je kot izraz človeške jeze ali besa, kot da bi se kdaj pogledali v ogledalo, in oči, oči so tuje in kristalno čiste, lepe kot golo drevo v zimi, kot otroški jok …«

»poznamo predvsem kot slikarja, ki v brezprostorje slikarskega platna naseljuje abstrahirane reminiscence predmetov, delov človeškega telesa ter nekakšnih hibridnih bitij. Ne izogiba se le jasnosti motiva, temveč tudi barv; čiste barve so pri njem redke«

»Po vsakem, ampak res vsakem njenem odhodu sem začela dobivati alergijo, otekanje okrog ust, oči, izpuščaje po telesu. [...] Ves čas se počutiš v strahu, neprijetno ti je.«

»Ves čas se trudimo delati kakovostna oblačila iz kakovostnih materialov, brezčasne kroje, zato da lahko ljudje čim dlje nosijo oblačila, da so zadovoljni, da se vračajo in da gre glas od ust do ust.«

»Tridimenzionalni model kaže, da so oči in usta na portretih njegovi, do sebe je bil zelo prizanesljiv, kar zadeva nos.«

»Študija ni pokazala le, kako sofisticirani so možgani podgan, temveč bi lahko nekega dne pomagala razviti nove, nefarmakološke oblike zdravljenja duševnih bolezni.«